»Margaret Atwood nas neprenehoma opozarja, da se ni mogoče zanašati, da se nekaj ne more zgoditi prav tukaj.«

»Res bi bilo nerodno, če bi oseba moje starosti in statusa pobrala celo nagrado in s tem preprečila mlajšemu avtorju v zgodnejši etapi kariere, da bi stopil skozi ta vrata.«

»Tako so tudi za črno smrt ljudje krivili gobavce, Rome, pa Jude zaradi vseh običajnih razlogov. In čarovnice, ki da so sejale kugo. Če bi torej lahko dokončno odstranil vse te ljudi, morda ne bi bilo kuge. Mislim, da je vedno prisoten impulz, da je treba nekaj zažgati.«

»Navdih za roman sem našla v svetu, v katerem živimo.«

»Imela sem podpisovanje, na katero ni prišel nihče, razen tipa, ki je hotel kupiti lepilni trak in je mislil, da delam v knjigarni.«

»Branje na višji ravni je ključ za preživetje demokracij.«

»Opozarja tudi na to, kako nevarno je tolerirati močnega nasprotnika zavoljo ljubega miru oziroma iz strahu za lastno življenje, in posredno kliče k aktivnemu uporu proti diktatorskim režimom.«

»Skupina živahnih izmišljenih likov na manhattanski strehi v romanu Štirinajst dni si ima veliko za povedati o življenju med pandemijo in še bolj o življenju nasploh, včasih se spustijo v pogovore, razprave ali prepire – in včasih najdejo rešitev v nepričakovanih trenutkih empatije in povezanosti.«

»Pričakovanja so za Atwood še posebej visoka – in z lahkoto jih je presegla. Komaj čakam, da bodo vsi prebrali roman.«